Sainiig dagaval Sarnii gerel?
Kuala Lumpur, Malaysia: Islam Sum
Ireh davaa garigt neg paper-r presentation hiih yostoi. Applied ediin zasgaar unelgee hiideg humuus DD estimate ih heregledeg yum baina. Ene unelgeend hir itgej boloh ve gedeg paper. Toimchlood helbel unelgee ni muu bish ch zarim ediin zasagchid dulimaghan heregledgees bolood hetruulj uneleh tohioldol gardag baina. Huviin bodol bolovch ediin zasagchid neg hunii paper-g cite hiigeed ter ni dahin uur hund site hiigdeed ingeed l urgeljilj ugnu. Anh hen ene sanaag yamar uchirtai gargasan be gedeg ni zarimdaa martagdah tal bii. Sainiig dagaval sarnii gerel gej unen ug bolovch yu ni yagaad sain yum be gedgiig uhaj oilgolgui dagaval mogoin hor ch bolj medeh yumaa gedgiig ene paper-ees amidrald heregjuulj boloh gants zuil l yum gej oilgoloo.
DD estimate-n tsaana yamar onol, yamar assumption baigaag saitar harj uursdiin data-d heregleh heregtei gesen ug. Yer ni econometrics-g ashiglaj bodit amidraliin alivaa zuiliig unelehed ene hamgiin chuhal. Anh undergrad-d metrix uzelj ehlehed l bolgoomjtoi bai gej zunduu heluulj bilee. Metrix-r unelgee hiihed yagaad ch yum unemshiltei yum shig humuust sonsogddog baih, gehdee bodit amidral deer ter buh assumption ni biyeldeggui ni olon. Neg jishee: Anh olymp ehelsnees hoish 100m-d heden sekundiin amjilt gargasnaar ni eregtei emegtei tamirchdiig uneljee. Medeej emegteichud ni eregteichuudees udaan baisan bolovch zuruu ni erchimtei buurch ehelsen ni data-gaas tod haragdaj baiv. Za tegeed metrix-n hamgiin amarhan unelgee boloh shugaman tegshitgel bicheed uzye: y=a+bx. x ni odoogiin record, y ni daraachiin olympiin record. Odoogiin recordoor daraa ni yamar record garah ve gedgiin unelj gargana. Uuniig eregtei emegtei humuusiin recordoor unelvel emegtei humuusiin b ni eregtei humuusiin b-gees ih garna gesen ug(Absolut utgaaraa, b ni hasah garah yostoi). Yagaad gevel emegteichuud hurdatstai recordoo shinechilj baigaa uchraas. Gedeg maani yavaandaa(Oxford-n prof-uud 2040-d ond gej unelsen baihaa, martaj orhij) emegteichud erchuudees hurdan guideg bolood zogsohgui ulam bur hol tasarna gesen ug. 100m-t emegteichuud erchuudiig guitseh ni fizilogiin huvid jaahan unemshilgui sonsogdoh baih( emegteichuudiig mia gej baigaan bish shuu, zugeer l er gormon bagatai uchraas emegtei hun eregtei huntei ijilhen record togtooh hemjeenii bulching bii bolgoh ni barag bolomjgui gesen yum:-) ) Yagaad iim hariu garch orhiv? Medeej hariult ni shugaman tegshitgeleer unelj baigaad baigaa. Emegteichuud hurdatstai recordoo shinechilj baigaa ch ter ni yavaandaa buurna (uuruur helbel eregteichuudiin record ruu DUHNU)gej uzvel shugaman tegshitgeleer uneleh ni utgagui. Er ch em ch bai, record ni shugaman tegshitgeleer uurchlugdnu gej baihgui( yavaandaa 100m-g hasah sekunded guideg bolno gesen ug). Za denduu nurshchihlaa. Hicheelee hiiye:-(
2 сар 10th, 2007 at 23:00
Онолын хувьд бол 100м-т гүйх хугацааны доод хязгаарт 0.000000334 гэсэн лимит байна (гэрлийн хурдаар гүйвэл).
Дээрх жишээнд шугаман тэгшитгэл биш, логистик функц авч үзвэл 100м-т гүйх рекордод 9,48 гэсэн доод хязгаар байгааг тогтоосон байна. Энэ талаар болон бусад сонирхолтой шинжилгээний талаар эндээс уншаарай:
http://condellpark.com/kd/sprintlogistic.htm
2 сар 11th, 2007 at 4:40
Sain uu. Presentation-d amjilt huseye. Econometrics gesnees Mongoliin nohtsold alivaa neg model bolovsruulj, analysis hiie geheer tuhain shaardlagatai variable ni gardaggui, garsan variable-uudiin ogogdol ni hangalttai bish baidag gesen gol problem baih yum. System soligdson 90 onoos hoish erdoo 15-16 jiliin data available baih ba gol heregtseetei monthly statistics ter bur golloh variable-uud deer gardaggui, tuunees bolj observation-iin too erdoo hangaltgui boldog ni Mongold bodit econometric analysis hiij, model bolovsruulah gol hundrel ni bolj baih yum. Model bolovsruulahad fundamental data talaasaa manai nohtsol tun hund, deerees ni bolovsruulsan model, bodit fact-iig oilgoj, huleen avch, shiidver gargadag hun ni odriin od shig tsoon baih yum end.
2 сар 13th, 2007 at 23:28
hehe, neeree l tiim baih. Yer ni mongol geltgui buh hugjij bui oron l tiimerhuu baidag baih, gedhee humuus teren deer ni hamaagui model bolovsruulchihdag gesen. Yaponii neg yamand ajilladag manai naiz, ”tuslamj ugye geheer sudalgaa ni uneheer itgehed hetsuu, sudalgaaga zuv hii gej tuslamj ugmuur” gej baisan ni sanaand orchihloo lol